XXXL velike ljubezni

Ivo stropnik tudi v tej zbirki ostaja zvest svojemu lirsko-slovarskemu gnezdenju. Tokrat ga se posebej prevzema intima, v katero vstopa iz razlicnih zornih kotov, velikokrat celo socasno, jih na nek nacin prepleta, z menjavo perspektiv in spretnimi jezikovnimi manevri pa ustvarja konsistentne in vecplastne pesniske izpovedne svetove, iz katerih veje bogata in sproscena imaginacija. Avtorja fascinirajo emocionalne vezi, ki pa niso vezane zgolj na medcloveske odnose, ampak tudi na odnose ljudi do stvari, reci, pojavov in stanj okrog nas - na pojmovanje prometejske ljubezni.
V tej perspektivi zazivi pred bralcem svet bogatih (pris)podob, ki o svetu govorijo globinsko, lahko bi dejali strukturno, in na ta nacin nazorno prikazujejo tako zavedno kot nezavedno, na preseciscu katerih se udejanja nasa ljubezen do mnogoterih obrazov, teles, dus, vendar tezko recemo, da gre za eroticno poezijo, a gre nedvomno za erotiko zivljenja in sveta, pri Stropniku kajpak estetsko pretehtano med rado zivostjo in melanholijo.