Vse-stvar-je

Vsestvarje se razgrne pred nas kot album pesniskih definicij, ki carobno spontano izrascajo iz predmetne stvarnosti kot njihova vseskozi slutljiva, a doslej se neizrecena ost. Med platnicami pesniske zbirke Bine Stampe Zmavc nas pricaka cudez stvarjenja. Pesnicin v sebi povsem utisani um postoji na predmetih v bliznji okolici ali v daljah spomina, da bi jih uzrl v njihovi taksnosti. Zbranost v osrcju taoisticne naravnanosti do sveta kot celostnega motrenja bivanja, ki je priklicana na samem zacetku knjige, odbere ravno tiste poteze opazovanega predmeta, ki najbolj temeljno dolocajo naso intuitivno predstavo o njem.
Vsestvarje se tako razgrne pred nas kot album pesniskih definicij, ki carobno spontano izrascajo iz predmetne stvarnosti kot njihova vseskozi slutljiva, a doslej se neizrecena ost. Predmeti se prebudijo iz svoje odrevenele namenskosti ter v aktu domisljije zasijejo kot (ponovno) u-stvar-jeni, podarjeni, se drugace prisotni. Pesnica se z eleganco, preciznostjo in iskrivostjo svecenice jezika dotika stvari, da nekdaj odcarani svet ponovno obudi v zivljenje. Naravnost pesniskih definicij te knjige se tako kmalu izkaze kot zgolj predprostor pesniske hise Vsestvarja.
Globlje ko vstopamo, bolj prepustne so meje med predmeti samimi pa tudi med predmeti in ljudmi. Identitete se plastijo, krusijo, obcasno celo sesedajo vase. V svoji najgloblji teznji po preseganju samih sebe kot da izzivajo usodo. Znotraj pretesnih koordinat danega se prebujajo sanje, razpirajo se krila domisljije in lomijo ledene povrsine neizbeznosti. (iz spremne besede Miljane Cunta)