Ta dan

Nova zbirka Erike Vouk z naslovom Ta dan in z zvrstnim podnaslovom balade, ostaja zvesta poetoloskim premisam te pesniske samohodke, obenem pa prinasa pomembno novost - razvoj nekaterih izhodisc, navzocih ze v prejsnjih zbirkah, v izrazito baladno poezijo. Cisti lirski glas Erike Vouk je torej zdaj dozorel do dialoske napetosti in nuje pripovedovanja zgodb, zapise v svoji spremni besedi Boris A. Novak in na kocu doda: Kristalno cisto in lepo, mojstrsko in pretresljivo! Hvala, Erika! Dosedanji pesniski opus Erike Vouk se odlikuje z nenavadno cistostjo in zaokrozenostjo, obenem pa z nenehno umetnisko rastjo.
Boris A. Novak v spremni besedi k izboru njenih pesmi Z zamahom ptice neka roka slika (Zalozba Pivec, 2007) pravi, da se zdi, kot da pesnica nenehno »izpisuje eno in isto pesem, obenem pa cedalje bolj razsirja in poglablja svojo poetiko« . Njen pesniski razvoj poteka na nacin spirale, kjer se osnovni elementi nenehno ponavljajo, a na visji in sirsi umetniski ravni. Temeljni kamni in mejniki te samotne poti in rasti, so: pesniski prvenec Bela Evridika (1984), Anima (1990), Belo drevo (2000), Opis slike (2002), Album (2003), Valovanje (2003), Rubin (2008) in Lasa pur dir (2013).