Sinapse

V sredisce te pesniske zbirke je Perovic polozil eroticno razmerje do sveta, casa in zenske. Skozi kratke in odsekane proste verze evocira "palimpsestne" pokrajine, ki so iskreno priklicane spominske podobe in obenem suvereno preigravanje modernisticnih pesniskih postopkov ter tvorjenja besed, s katerimi sestavlja razsuti cutni svet. Povelicuje moc jezika, a se obenem zaveda sobivanjskih neizrekljivosti in nicevosti.
Pogovarja se s pesniskimi sodobniki, seze v grsko bajeslovje (pobozat orfejevsko usodo), na trenutke je ironicno kriticen, a najraje ostaja zvest ubrani intimisticno-modernisticni izpovedi, sledenju brezcasja in obenem zavedanja koncnosti. Sinapse so izvirna pesniska prispodoba nasega cutnega in duhovnega (ne)pretoka in (ne)zaznavanja. S svojo pronicljivo pesnisko duso je Zeljko Perovic tokrat v slovensko poezijo stopil globlje in visje in s tem postal pomembno slovensko pesnisko ime.