Rubin

Sedma zbirka ene najodmevnejsih slovenskih pesnic zadnjih desetletij, naslovila jo je po dragem kamnu, ki naj bi se svetil v temi. Govor je seveda o Rubinu, v istoimenski zbirki je nanizala 46 dragocenih pesniskih miniatur, v katerih z zarotitveno mocjo pesniskega glasu precara odsotnost v prisotnost. Zal pa je ravno bolecina ena tistih razseznosti clovekovega bivanja, ki odsotnega socloveka naredi prisotnega.
Branje pesmi v Rubinu je kot zrenje v prelivajoce se akvarele ali pastele sanj, spominov, marin in navsezadnje (lastne) minljivosti, ki se oglasa kot cujecna vseprisotnost kot sencenje, ki prikriva obrise tako realnega kot (vse)vidnega. In njena poezija je vecno stremljenje k tisti tocki, ki zari kot rubin v temnikasto-svetlikajoci se orkestraciji narave in pesnice same. Zbirko je s svojo spremno besedo na pot pospremil pesnik Milan Vincetic.