Pred zrcalom - (beležke za neodposlano pismo Charlesu Bukowskemu ali nedokončan roman, zgrajen iz posamičnih, včasih v življenju tudi nedokončanih ljubezenskih zgodb)

V avtobiografskem romanu Osti pripoveduje o mosko-zenski ljubezni. Od ljubezni do mame in babice, prek prvih stikov z deklicami, do taksnih in drugacnih ljubezenskih dogodivscin z dekleti in zenskami, v katerih ljubezen kaze nesteto svojih obrazov. Pesnik in pisatelj Josip Osti je v svojih dosedanjih pesniskih in proznih knjigah najpogosteje tematiziral ljubezen, kar potrjujejo tako njihovi naslovi kot tudi njihove vsebine.
In vec kot ocitno je, da si ves cas nacrtno prizadeva rehabilitirati besedo ljubezen - in to v casu, ki ji ni prevec naklonjen. To pocne brez strahu, da bi mu ocitali sentimentalizem, kajti preprican je, da nas je prav ljubezen naredila cloveske. V eni izmed zgodnjih pesmi je celo napisal, da bomo brez ljubezni izumrli kot dinozavri. V knjigi Pred zrcalom (belezke za neodposlano pismo Charlesu Bukowskemu ali nedokoncan roman, zgrajen iz posamicnih, vcasih v zivljenju tudi nedokoncanih ljubezenskih zgodb) Osti pripoveduje o mosko-zenski ljubezni.
Od ljubezni do mame in babice, prek prvih stikov z deklicami, do taksnih in drugacnih ljubezenskih dogodivscin z dekleti in zenskami, v katerih ljubezen kaze nesteto svojih obrazov. Tako neznih kot tudi grobih. Pa naj gre za hrepenenje ali pozelenje, ali njuno prepletanje. Ljubezni se neredko loteva hudomusno, predvsem z ozirom nase. Oziroma z njegovo ze znano in prepoznavno pisateljsko vescino, ki jo zaznamujeta duhovitost in cloveska toplina.