Pesem za liro

Pesnica v svojskem ritmu in zanimivi zvocni podobi sicer obnavlja klasicni anticni mit, vendar ga ze s prvim verzom odmakne dalec nazaj v davnino. Orfejski mit dandanes namrec zastavlja vprasanje, ali je sploh se mozen v taksni obliki, kot ga upesnjuje pesnica. S tem se zastavlja vprasanje o obstoju poezije same. Orfeji morda se zmeraj potrebujejo svoje muze, toda muza noce vec ostati muza. Skrivnost pesnikove biti je namrec ze davno razkrita - tudi muzam.
Zato vse bolj odtegujejo liro iz Orfejevih rok in privzemajo njegovo vlogo. V civilizaciji, ki v apokalipticnem deliriju hoce postati nesmrtna, Muza noce biti vec samo vecna navdihovalka in hkrati zrtev, cetudi povzdignjena na oltar poezije. Hoce prevzeti orfejsko vlogo in, kot pravi pesnica Louise Glück, preziveti. Zlata medalja za knjizno ilustracijo Society of Illustrators (New York, ZDA) Alenki Sottler.
Nominacija za najlepso slovensko knjigo na SKS 2016.