Mi, otroci socializma z našega dvorišča

Avtor se v pricujoci knjigi spominja svojega odrascanja v socialisticnem Mariboru v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. S tem, ko svoje spomine preliva na papir, v spominjanje dobesedno potisne se nas, bralce - toliko bolj, ce smo pripadniki njegove generacije in sopotniki v poznavanju istih prostorov. Njegova mariborska bivalisca v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, dvorisca, na katerih se je igral, igre, filmi, glasba, druzbe in subkulture, sosedje, sorodniki, prijatelji, sosolci in vsi drugi se ob branju ne kazejo le kot njegovi prostori in liki, ampak se naenkrat zacnejo spreminjati v nase spominske podobe.
Prepoznavamo jih, zavemo se, da so nase izkusnje podobne, spomnimo se svojih lastnih likov, prostorov in dejanj.