Kronika pozabljanja

Telo je staro in nemocno, a srce se cuti in v mozganih se svetlika: naredi kaj dobrega za ljudi, bodi cloveski, upaj si ljubiti in dovoli, da te ljubijo drugi. Ceprav v sanjah, ceprav v blodnjah, ceprav ob smrtnem zapiranju vek. Roman Sebastijana Preglja govori o poslednjih receh s svetlobo, ki navdihuje in budi. Stori, kar storiti moras, stori zdaj, sicer bos vpisan v Kroniko pozabljanja. Manca Kosir V domu za upokojence starcek vsako jutro zgodaj vstane, da bi videl soncni vzhod.
Zivljenje se znova zacenja, svet ozivi, z njim ozivijo spomini. Vsako jutro malo drugacni. Svetu v romanu namrec vlada demenca. Vcasih napete, vcasih ljubezenske zgodbe so morda resnicne, morda plod halucinacij, a vedno so postavljene pred steno tisine, pred veliko skrivnost, ki caka onkraj smrti. Pisatelj Sebastijan Pregelj (r. 1970) nas je v svojih romanih in zgodbah doslej popeljal v neverjetne, fantasticne svetove, pogosto umaknjene v preteklost, enkrat celo v vesolje, a najbolj neverjeten je svet, skrit med mozganskimi vijugami cloveka.