Gospodinjski blues

Patricija Persolja pripoveduje pretresljive zgodbe zensk - posiljenih deklic, pretepenih zena, obupanih mater, revnih, utisanih, nemih. Tiho bodi, tiho bodi jim govorijo in one govorijo sebi, izgubljene, nenajdene. Alkohol, droge, kri, vojskovanje, samo zacutila bi nekaj, kar koli. Bestijalne dneve gospodinj razlicnih vrst pleskajo osamljenost, tujost in hlad, obupno vpitje. Podedovane pasti iz preteklosti, karmicni krogi, banalne zamere, neprebavljeni cmoki iz mladosti, spominski cipi razsutih otrostev ...
delajo navezane, odvisne, privezane, bolj preplasene od telecjega zrezka. Zamolcano krici, a ne gre ven, zato one butajo z glavo v zid, in gledajo televizije, sanjarije, iluzije ... One ne zmorejo, ker jih dusi gluhonemi jok, zato jim Patricija Persolja daje jezik (imeniten!), da se v bralcih narisejo slike, kot v kaksnem soc-realisticnem italijanskem filmu, v katerem bi igrala Sonja Savic. Sonja Savic, metafora za izgubljene.
Pesniska zbirka, ki bo pustila sledi ...