Draga Tina

Draga Tina! Skoraj ne morem verjeti, kaksni »osebki« ! Cudak, ki po tujih hisah prazni hladilnike in v »svoji« najljubsi spotoma kratkocasi prizadetega otroka (ce samo pomislim, kako se je njuna »zgodba« koncala, me zmrazi!), psihicno sesuta (se strinjam, z razlogom) radijska spikerka in zapit ekskomisar, ki se mu prikazuje skrivnostna lebdeca brezglava moska postava v rdecem ogrinjalu, ki jo identificira kot mascevalnega bizantinskega cesarja Justinijana (ocitno so teorije zarote se vedno »in« )! Aja, pa tistih sedem, ki so se zataknili v dvigalu! Si predstavljas, da imas klavstrofobijo?! Ampak ja, imas prav, v taksnem primeru je tudi slabo srce slaba izbira.
Vseh ostalih primerkov niti ne mislim posebej komentirati, pa ne, da me ne mika, saj kar klicejo po tem, ampak cas me spet priganja - nujno enkrat v zivo. Me prav zanima, ce se ne zdijo tako zanimivi samo zato, ker si jih tako posreceno opisala! Obvladujes ritem pripovedi (sploh pospesevanje) in osebe dob­ro karakteriziras. Informacije, osebe, dogodke, detajle ipd. doziras pos­topoma in premisljeno, s cimer povprecno in banalno pretvarjas v nadpovprecno in nevsakdanje ter dosegas dobrodoslo presenetljive ucinke (kar hocem reci, je, da ti gre zapletanje, napletanje in razpletan­je skrivnostnega vzdusja dobro od rok; ja, vem, kompliciram, ocitno 40 °C v zraku dela svoje ...).
Vsec sta mi tudi tvoj precizen, (ze?) prepoznaven slog in spretna kompozicija (pri vseh sedmih, sem stela). Pa prehajanje od zlovescega do napetega k pretresljivemu (ves, kaj pritegne, pa reci, da ni res!) in vrzeli, ki cakajo in vabijo, da bi jih kdo zapolnil (zvito). Da ne omenjam, s kaksno lahkoto prehajas med prvoosebnim moskim, prvoosebnim zenskim in tretjeosebnim pripovedovalcem (enkrat mi moras razloziti, kako je lesti v mosko kozo :).
Joj, upam, da ne zameris, da me je spet zaneslo bolj, kot sem nameravala, saj ves, poklicna deformacija. Sicer pa sama pises: »Mogoce se bos zacudila, mogoce bos rekla, naj ti raje posljem kaksno zgodbo ali kaj podobnega. Ampak, razumi, gre cisto preprosto za nacin pisanja. Slog.« No, to je torej moj odgovor na tvoje pisanje. Zdaj pa moram res koncati, ker me K. (kot vedno, saj ga poznas) ze priganja, tole pa vseeno kar odposljem, da bo cim prej pri tebi.
Obmorsko-pomorske novicke pa prihodnjic, obljubim! Kmalu itak v zivo, do takrat pa stiskam pesti za nov »material« ! Z mocno burjo ti posiljam otoske pozdrave, Gaja* *Semifiktivno pismo odposlala Gaja Kos.