Brez prič

Z zbirko Brez pric preigrava prestavljanje stikov. Njegova pesem je glas, je beseda in je eroticna igra, v zbirki razvita do te mere, da se zabrisuje locnica med ustvarjenim in ustvarjalcem. Lirski subjekt pesem pricakuje in obozuje, povzdigne jo na mesto, ki pripada ustvarjalcu, sebe pa predstavi kot tistega, ki bo ljubljenko le predal naprej, skusal ujeti s peresom in crnilom. Paradoks je v umetnosti znan, bralec ze dolgo ve, kdo je ustvarjalec, v zbirki Brez pric se lahko preda opazovanju zapletenega ljubljenja in izrekanja bivanja, v katerega sta pesnik in pesem zapredena. Matjaz Drev